Ekologija

Učinkovita obdelava odpadnih vod je ključ do varovanja okolja in optimizacije industrijskih procesov. Kemični in fizikalni postopki omogočajo zanesljivo odstranjevanje nečistoč ter pripravo vode za ponovno uporabo ali varen izpust.

V podjetju Nanoten smo specializirani za kemično in fizikalno obdelavo odpadnih voda.

Kemična in fizikalna obdelava odpadnih vod

Ta stopnja obdelave se v ekološkem inženiringu običajno uporablja za industrijske odpadne vode ali kot predpriprava (primarno čiščenje) pred biološko stopnjo. Njen cilj je iz vode izločiti suspendirane snovi, težke kovine, olja, masti in strupene kemikalije.

ekologija
  1. Fizikalna obdelava (Mehanski procesi)

Fizikalni procesi temeljijo na uporabi fizikalnih sil (gravitacija, centrifugalna sila, filtracija) brez spreminjanja kemične strukture onesnaževal.

  • Filtracija in sejanje: Uporaba rešetk in sit za odstranjevanje večjih kosovnih odpadkov ter peščenih filtrov za finejše delce.
  • Sedimentacija (Usedanje): Postopek, kjer se zaradi gravitacije težji delci (usedline) ločijo od vode v posebnih usedalnikih.
  • Flotacija: Postopek vpihavanja zraka v vodo, kjer se drobni mehurčki oprimejo delcev nečistoč (npr. olj in masti) in jih dvignejo na površje, od koder se posnamejo.
  • Membranska filtracija: Naprednejša metoda (mikro-, ultra- in nanofiltracija), ki uporablja polprepustne membrane za ločevanje tudi najmanjših delcev in mikroorganizmov.

  1. Kemična obdelava (Reakcijski procesi)

Kemični procesi vključujejo dodajanje specifičnih reagentov, ki reagirajo z raztopljenimi onesnaževali in jih pretvorijo v manj škodljive ali lažje odstranljive oblike.

  • Nevtralizacija: Prilagajanje pH vrednosti odpadne vode z dodajanjem kislin ali baz, kar je nujno pred izpustom v kanalizacijo ali naravno okolje.
  • Koagulacija in flokulacija: Dodajanje kemikalij (koagulantov), ki nevtralizirajo električni naboj drobnih delcev, da se ti povežejo v večje kosmiče (flokule), ki se nato lažje usedejo ali filtrirajo.
  • Precipitacija: Dodajanje kemikalij, ki povzročijo obarjanje in gravitacijsko separacijo specifičnih neželenih snovi

  1. Uparjanje

Uparjanje je najprimernejša zadnja faza separacije koncentratov pri katerih ostale metode niso več smiselne. Največkrat se uporablja, ko se podjetja odločijo da bodo prekinila s vsemi izpusti odpadnih vod v kanalizacije in naravno okolje. Gre za pomembno metodo pri implementaciji »zero liquid discharge« koncepta.

  • Uparjalniki s strgano površino toplotnega izmenjevalca: Izjemno učinkovit uparjalnik, ki dosega izkoristke tudi do 98%. Grelni in hladilni medij sta topla in hladna voda. Posebna prednost je avtomatsko strganje površin, kar rezultira minimalne posege po končani šarži.
  • Uparjanje s cevno plaščnim toplotnim izmenjevalcem: Električno gret uparjalnik, ki dosega izkoristke do 50% a ga je možno izvesti v dveh stopnjah in doseči tudi do 85% izkoristek.